Naslovnica/Cover page (Foto/Photo: Jaka Ortar)

POVZETEK: Tudi Slovenijo ogrožajo snežni plazovi. V povprečju povzročijo v sezoni  1–2 žrtvi, večinoma v vzpetih pokrajinah, zlasti visokogorskih. Če so bili nekdaj med žrtvami domačini, so v zadnjih desetletjih med njimi predvsem obiskovalci gora. Za preprečevanje lavinskih nesreč je izjemnega pomena preventiva, katere sestavni del sta tudi pregled in analiza vsake sezone. Ker pri nas ni lavinske službe, katere vsakoletna temeljna naloga je tudi priprava takšnega poročila, smo se za to odločili v okviru projekta NH WF/Naravne nesreče brez meja. Tu smo med letoma 2012–14 pripravljali in objavljali tudi poskusni krajevni lavinski bilten za Srednje Karavanke. Ob tem smo spoznali, kako pomembno je sodelovanje deležnikov, ki se ukvarjajo s problematiko varstva in zaščite pred snežnimi plazovi. Publikacija predstavlja prvi celoviti pregled snežne sezone – od sezonskega pregleda vremena, prek splošnih značilnosti sezone in lavinskih dogodkov ter metodološko poenotene analize nesreč z žrtvami. Na koncu smo dodali še razmišljanje lavinskega praktika po tej sezoni in kratko predstavitev projekta NH-WF.

SUMMARY: Slovenia is also among the countries, endangered by avalanches. They cause on yearly average 1–2 victims, mainly in highlands. Once, the victims were mostly locals, but within last decades, predominantly mountaineer. For avoiding avalanche accidents, the prevention measurements are very important. Their consistent part is also the flashback of each snow season. Since there is no avalanche service in Slovenia – its annual task is also a preparation of such overview, we decided do it within the frame of a project NH-WF/Natural Hazards without Frontiers. In this, between years 2012 and 2014, we regularly prepared and published experimental local avalanche bulletin for Middle Karavanks (N Slovenia). Along with the work on this bulletin, we realized, how important is the cooperation between the different stakeholders within the field of avalanche protection. This edition is the first complete overview of avalanche events and incidents in snow season – from weather review, through overall characteristics of snow season and avalanche events, as well as methodically unified analysis of all fatal incidents. We added, at the end, the reflection about the season, made by an avalanche practitioner and short presentation of a NH-WF project.

Snežna sezona v Sloveniji/Snow season in Slovenia 2012/13 – PDF (123 MB – visoka ločlijvost/high resolution)

 

 

 

 

 

 

Z biltenom št. 67 ob koncu snežne sezone 2013/14 je za nami že druga sezona pripravljanja in objavljanja poskusnega krajevnega lavinskega biltena. Tudi v tej smo bili veseli pozitivnih odzivov vse bolj številnih uporabnikov. Veseli nas, da ste redno uporabljali naše informacije in podatke tudi v letošnji – v visokogorju še posebej nadpovprečno snežni – sezoni oziroma z njim seznanili tudi morebitne druge uporabnike. Še bolj pa dejstvo, da je ostal list sezonske kronike lavinskih žrtev 2013/14 nepopisan. Upam, da se niste ujezili nad tem, ker so bile zaradi »nas« nekajkrat zaprte planinske koče, nekatere ceste in drugo na območju Karavank in širše ali pa ste zaradi tega ostali doma oziroma šli drugam. Prav to je, poleg pravočasnega in ustreznega obveščanja, tudi namen tovrstnih obvestil. Kljub temu, da se projekt NH-WF v septembru 2014 zaključuje upamo, da bomo lahko, ne nazadnje tudi z vašo pomočjo, z vami tudi v naslednji snežni sezoni 2014/15. Do takrat bomo poskrbeli za prenovljeno podobo biltena in njegovo dostopnost ter poskušali, med drugim, poskrbeti tudi za zanesljivejše delovanje vremenskih postaj.

Verjamemo, da bo besedico oziroma pridevnik »poskusni« sčasoma zamenjal redni, kar pomeni v praksi vsakodnevno pripravo in objavo lavinskega biltena med celotno snežno sezono. Upamo, da bodo prišli do tega spoznanja tudi odločevalci oziroma pristojne službe v okviru resornih ministrstev ter bodo naposled zagotovili pogoje za delovanje stalne in profesionalne lavinske službe kot jo poznajo v vseh sosednjih alpskih državah. Za vse pripombe/priporočila/dopolnitve nam lahko pišete na naš e‑naslov (nh.wf.karavanke@gmail.com). Morda bomo prav z vašo pomočjo lahko v prihodnje še razširili geografsko območje, na katerega se nanaša oziroma pripravljamo bilten in vključili morebitno novo vremensko postajo, vse za še bolj varen obisk gora.

Naj obiskovalce gora ob tem opozorimo, da bodo snežne razmere v karavanških in drugih osojah nad gozdno mejo še nekaj tednov precej snežne, ob morebitnih ohladitvah tudi zimske. Zato naj krajevno velja še vedno pozornost morebitni nevarnosti proženja snežnih plazov, zlasti prek dne oziroma ob naraščajoči temperaturi zraka. Vse bolj pogosti so tudi talni plazovi v travnatih osojah, ki bodo vztrajali vse do takrat, ko bodo tudi tam izginile zadnje snežne krpe.

Čeprav je težišče naših opozoril in obvestil namenjeno snegu in plazovom, vas že sedaj seznanjamo, da bodo v letošnji visoki gorniški sezoni visokogorska snežišča zaradi snežnega obilja pravkar minule snežne sezone vztrajala precej dlje kot ponavadi. Zlasti neprijetno bo njihovo prečenje ob koncu poletja, ko bodo trda in nevarna za prečenje (cepin/dereze/čelada), saj je večina zelo strmih. Prav tako vas opozarjamo na številne ostanke snežnih plazov, ki jim bomo prav tako priča še vsaj do začetka, marsikje pa tudi sredine poletja. Hoja po plazovini je lahko nevarna, saj je ta zelo raznolika in vsebuje številne primesi. Zaradi plazov kot tudi žledu polomljeno drevje in grmovje so nevarni tudi zaradi številnih iveri (trsk), lahko pa se ob tem, ko jih skušamo premakniti ali odstraniti nenadoma sprožijo in nas udarijo. Sicer pa verjamemo, da boste imeli z ostanki letošnjih snežnih plazov opravka le kot z zanimivim naravnim pojavom, posledico snežne erozije. Ne nazadnje bodo zaradi plazovine številni izviri to poletje še bolj živahni in vztrajni.

Srečno in varno v gorah tudi v prihodnje!

Ekipa projekta NH-WF z Geografskega Inštituta Antona Melika ZRC SAZU

 

Zaradi značilnosti nastanka in izvora so ledinska imena razen za imenoslovje pomembna tudi za zgodovinske, geografske in sorodne znanstvene raziskave. Meje med posameznimi ledinskimi enotami pogosto potekajo po naravnih ločnicah, lahko pa so v teh izražene temeljne značilnosti naravnega prostora – ponekod tudi naravni procesi, ki lahko povzročijo naravne nesreče – in vsi človekovi posegi, nastali v želji, da bi te lastnosti izboljšal.

Na podlagi obravnavanih virov lahko ugotovimo, da se med naravnimi nesrečami med ledinskimi imeni na tem območju največkrat odražajo plazovi, imena za druge nesreče (požari, vetrovi) pa so manj pogosta. Še bolj natančna analiza zbranih ledinskih imen pa bi nam na podlagi obsežnega gradiva, kjer bi upoštevali tudi posredne kazalnike na naravne nesrčee, nemara postregla s še kakšnim podatkom o naravnih nevarnostih oziroma naravnihj nesrečah, ki se odražajo v ledinskih imenih.

Prek spodnje povezave si lahko ogledate celoten elaborat, njegov avtor je Matjaž Geršič (GIAM ZRC SAZU):

Odraz naravnih nesrec v zemljepisnih imenih_izbor_koncna

Izsek iz zemljevida Franciscejskega katastra, na katerem je vidno krajevno ime na Blasu.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

LINK:

http://www.natural-hazards.eu/xx/zell-sele-animation.html

 

Mednarodni lavinski tečaj v okviru projekta »Naravne nesreče brez meja«

Konec minulega tedna, natančneje v soboto in nedeljo 1.–2. marca 2014 je potekal v  planinskem domu na Zelenici nad Ljubeljem lavinski tečaj. Organizatorji so nekaj manj kot 30 udeležencem posredovali teoretična in praktična znanja iz gibanja v odprti zasneženi pokrajini, predvsem pa, kako se izogniti snežnim plazovom. Del predavanj je bil namenjen tudi kurativi oziroma iskanju in reševanju zasutih ter pravilni oskrbi ponesrečenca, ki ga odkopljemo izpod plazovine. Tečaj je del čezmejnega projekta  »Naravne nesreče brez meja«, katerega vodilni partner je avstrijski Zvezni urad za meteorologijo in geodinamiko (ZAMG), v njem pa sodelujejo še  dva slovenska in en avstrijski partner. 

„Znanje lahko reši življenje,“ je poudaril Arno Studeregger, lavinski strokovnjak ZAMG-a,  „veliko lavinskih nesreč se zgodi zaradi tega, ker so obiskovalci vzpetega sveta  slabo obveščeni ter zaradi nepoznavanja terenskih značilnosti in vremenskih ter snežnih razmer. Na tovrstnih tečajih skušamo udeležencem pokazati, kakšna je ustrezna priprava na turo v snežnih razmerah, pa naj si bo to smučarska ali pa pohodniška.“ Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU ga je dopolnil: „V okviru projekta javno dostopni podatki z vremenskih postaj na območju Srednjih Karavank in redni lavinski bilten za to območje so odlično izhodišče in popotnica za nadgradnjo znanja in poznavanja  snežnih plazov. Za preprečevanje tovrstnih nesreč pa je bistvena preventiva, ki se začne ali nadaljuje ravno na takšnih tečajih in bi morala biti za vse obiskovalce gora vseživljenjska.“

Skupni lavinski tečaj slovenskih in avstrijskih partnerjev

Lavinski tečaj se je odvijal na območju, kjer domujejo tudi številni snežni plazovi, ki pa so bili minuli, snežno‑megleni vikend večinoma nedejavni. Zato pa toliko bolj predavatelji – med njimi tako lavinski strokovnjaki projektnih partnerjev kot tudi člani DGRS Tržič in GRZ Slovenije – in udeleženci tečaja. Poleg klasičnih tem, kot sta iskanje zasutih s plazovno žolno in sondo, izdelava ter analiza prereza snežne odeje, so se udeleženci seznanili tudi z nekaterimi novostmi na področju lavinske preventive in zaščite. „Poskušali smo pokazati, kako iz vse večjega števila informacij in podatkov o vremenu, snegu in snežnih plazovih na spletu in v medijih izluščimo za našo turo najpomembnejše. Ukvarjali smo se tudi z možnostmi in omejitvami uporabe informacij, ki temeljijo na vse bolj številnih pametnih napravah z vgrajenim GPS-sistemom in nam omogočajo natančno lociranje v pokrajini,“ je nadaljeval lavinski strokovnjak z ZAMG-a.

Karavanke: toliko snega kot letos le na vsakega pol stoletja

Letošnjo zimo so Karavanke zasnežene kot že dolgo ne, pri domu na Zelenici je te dni več kot 2 metra snega.  Miha Pavšek: „Statistično gledano je tako veliko snega, v visokogorju ga je še okrog meter več, le na vsakih 50 let. Zato imamo občasno težave z merilnimi napravami na tamkajšnjih vremenskih postajah, ki delujejo v okviru projekta, saj so trenutno nekatere tudi več kot meter pod površino snežne odeje. Po drugi strani pa smo z novimi postajami pridobili veliko zanimivih podatkov, ki kažejo, da sta vreme in z njim podnebje v tej visokogorski pokrajini drugačna kot pa v sosednih Julijskih in Kamniško‑Savinjskih Alpah.“

Zasnežena gorska pokrajina je najprimernejša učilnica  

Udeleženci so uvodni sobotni predavanji nadgradili z obsežnim delom na terenu, kjer so spoznali rokovanje in uporabo – vsak svoje, seveda – plazovne žolne in iskanje s pomočjo sonde ter odkopavanje ob pomoči lopate, zadnjega sestavnega dela tako imenovanega lavinskega ali plazovnega trojčka oz. obvezne opreme v zasneženih gorah. Posebej zahtevno je branje zgodovine snežne odeje in njegovo nadaljevanje – preizkus stabilnosti posameznih plasti v njej oziroma verjetnosti za sprožitev snežnega plazu ali na kratko:  koliko, kdaj in kje lahko zdrsnejo snežne gmote oziroma kdaj je še čas, da obrnemo in preprečimo, da bi zdrsnili z njimi tudi mi. O napravah z vgrajenim GPS-sistemom že vemo nekaj, manj pa o tem, kaj od tega in kdaj uporabiti v zasneženi pokrajini ter kako zanesljivi so tovrstni podatki. Kljub ustrezni opremi in izkušnjam, lahko naredimo za svojo varnost pred snežnimi plazovi vedno še nekaj več, o čemer nas je na zadnjem večernem predavanju podučil prekaljeni lavinski praktik.

V nedeljskem jutru smo prisluhnili še predavanjema o vremenskih informacijah v času snežnih razmer ter o lavinskih biltenih kot sestavnemu orodju varstva pred snežnimi plazovi. Ob zaključku so nam člani DGRS Tržič pokazali še reševanje zasutega v plazu z lavinskim psom, predstavnik trgovine z gorniško opremo pa delovanje ABS – lavinske zračne blazine, ki je vse bolj priljubljena med »freeriderji« – ljubitelji smučanja po nedotaknjenem snegu izven urejenih prog.  Med udeleženci so bili tako začetniki zimskega gorništva kot tudi taki, ki so že imeli opravka s snežnimi plazovi. Ob koncu tečaja smo si bili vsi edini o uspešnosti tečaja ter o tem, da je tovrstno izobraževanje vseživljenjsko, zato ga velja ponoviti oziroma obnavljati tovrstna znanja. Letošnja zima bo v gorah še dolga, pa čeprav šele marec ali sušec postopoma postavlja vremenske okvire nazaj na svoje mesto.

Organizatorji se zahvaljujemo vsem sodelujočim, še posebej  članom DGRS Tržič in GRZ Slovenije ter prijaznim gostiteljem – PD Tržič, ki oskrbuje planinski dom na Zelenici ter omogoča uporabo učnih pripomočkov tamkajšnjega Gorniškega učnega centra.

 

 

V imenu ekipe sodelavcev projekta  NH-WF z GIAM ZRC SAZU:

Miha Pavšek

Galerija slik

 

SNEŽNI PLAZOVI BREZ MEJA

 News  Comments Off
Feb 222014
 

SNEŽNI PLAZOVI BREZ MEJA

Plazovna delavnica v okviru čezmejnega projekta Naravne nesreče brez meja / NH-WF

Zelenica, sobota in nedelja, 1.–2. 3. 2014

 

Najboljša zaščita pred snežnimi plazovi je preprečevanje oziroma krajše – da nismo ob nepravem trenutku na nepravem mestu! Zato vas z velikim zadovoljstvom in v imenu vseh sodelavcev Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, ki sodelujemo pri čezmejnem projektu Naravne nesreče brez meja, vljudno vabimo na dvodnevni čezmejni tečaj varstva pred snežnimi plazovi. Zanimiv in vsebinsko bogat program dvodnevnega druženja obsega teoretični in praktični del tečaja, ki bosta potekala v planinskem domu na Zelenici (1536 m) in v bližnji okolici.

 

Tečaj, ki se bo začel v soboto, 1. 3. 2014 ob 9. uri, bomo  pripravili in izvedli v sodelovanju z drugimi tremi projektnimi partnerji. Pri tem pa nam bodo priskočili na pomoč tudi domači gorski reševalci in planinsko društvo iz bližnjega Tržiča in Gorska reševalna zveza Slovenije. Med predavatelji bodo tako strokovnjaki kot tudi praktiki s področja varstva in zaščite pred snežnimi plazovi z obeh strani meje. Pri izvedbi nam bodo pomagali tudi sodelavci lavinskih služb sosednjih avstrijskih zveznih dežel Koroške in Štajerske. Prav zato bo tečaj še posebej zanimiv, saj imajo na področju lavinske preventive dolgoletne in bogate izkušnje.

 

Tečaj je brezplačen, vsak udeleženec poravna stroške polnega penzion (kosilo, večerja, namestitev in zajtrk), ki je 28 € za člane planinskih društev in 38 € za druge. Stroške boste poravnali neposredno v planinskem domu.

Pohitite s prijavami, saj je število mesto omejeno!

 

Prosimo, da ob prijavi izpolnite elektronsko prijavnico, ki nam bo v pomoč pri pripravi in izvedbi tečaja. Udeleženci poskrbijo za varen prihod do planinskega doma in vrnitev v dolino sami, pri čemer bodo na spletišču projekta ves čas na voljo informacije o lavinskih in vremenskih razmerah ter stanju poti med Ljubeljem in Zelenico. Bodite primerno opremljeni. S seboj seveda imetje tu plazovni trojček – plazovno žolno, sondo in lopato. Če ustrezne opreme nimate ali pa je nepopolna, nam to prosim v prijavnici ustrezno označite, oziroma sporočite. V primeru povečane nevarnosti proženja snežnih plazov lahko tečaj odpovemo oz. prestavimo, o čemer boste obveščeni najkasneje do 26. februarja zvečer prek e-pošte oziroma bomo o tem pripravili obvestilo tudi na naslovni strani projektnega spletišča – http://www.natural-hazards.eu/.

 

PRIJAVNICA

 

Program tečaja – 1. dan, sobota, 1. 3.:

 

9.00                    Zbor v Domu na Zelenici (1536 m)

9.15–9.30           Pozdrav udeležencev in predstavitev tečaja (vodilni partner in organizator tečaja)

9.30–10.30         Snežni plazovi – osnove in njihove značilnosti v Sloveniji (Miha Pavšek, GIAM)

10.30–11.00       Uvod v popoldansko terensko delo – teoretični del (ZAMG, GIAM)

11.00–12.00       Kosilo

12.00–16.00       Popoldansko terensko delo po skupinah – praktični del (ZAMG, GIAM, LWD, DGRS):

- Uporaba lavinskega »trojčka« / lopata, žolna in sonda (iskanje z žolno in sondo, odkopavanje zasutega v plazu)

- Prerez snežne odeje in izbrani preizkusi za oceno stabilnosti snežne odeje

16.00–16.30       Odmor za čaj/kavo

16.30–17.30       Skupna analiza in zaključki (ZAMG, GIAM, LWD Kärnten)

17.30–18.30       Večerja

18.30–19.30       S pohodniškim GPS na gorsko turo v snežnih razmerah – nujen, koristen ali nepotreben dodatek? (Matic Klanjšček, GIS)

19.30–20.30       Kaj še lahko storimo za večjo varnost pred snežnimi plazovi (Klemen Volontar, GRZS)

20.30                     Večerno druženje

 

Program tečaja – 2. dan, nedelja, 2. 3.:

8.00–8.30           Zajtrk

8.30–9.30           Vremenske informacije za zimsko gorništvo na spletu (Jaka Ortar, GIAM)

9.30–10.30         Lavinski bilten kot sestavno orodje varstva pred snežnimi plazovi (Jernej Burkeljca, FERI UM)

10.30–11.30       Tema na željo udeležencev

11.30–12.00       Iskanje zasutega v snežnem plazu z lavinskimi psi (DGRS Tržič)

12.00–12.30       Predstavitev novejše plazovne zaščitne opreme (Annapurna)

13.00                  Konec tečaja

 

Organizator si pridržuje pravico do morebitnih sprememb v programu.

 

 

Organizator: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Ljubljana.

Soorganizator: Društvo gorske reševalne službe (DGRS) Tržič.

 

Projektni partnerji:

ZAMG – Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik (vodilni partner);

LWD Kärnten – Lawinenwarndienst Kärnten;

GIAM ZRC SAZU – Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU;

GI – Geodetski inštitut Slovenije.

Informacije: Miha Pavšek in Manca Volk Bahun (GIAM ZRC SAZU)

Telefon: +386 1 470 63 61 in +386 1 200 27 29

E-pošta: nhwf.karavanke@gmail.com

Jan 302014
 

Datum in ura objave: 30. januar 2014 ob 15. uri

 

V prihodnjih dneh pričakujemo obilne padavine, ki bodo ponehale šele v začetku prihodnjega tedna. Na območju Srednjih Karavank – med Stolom in Jezerskim – bo v glavnem snežilo. Zapade lahko večja količina snega, zato se bo nevarnost proženja snežnih plazov povečala. Posamezni plazovi bodo segli v območje pod gozdno mejo, nekateri lahko zasujejo tudi dele prometnic. Do nadaljnjega odsvetujemo obisk vzpetega sveta in gibanje prek neporaščenih strmin kot tudi prečenje strmejših grap in žlebov v gozdnem svetu.

 

Aktualne vremenske podatke in podrobnosti o plazovnih razmerah za območje Srednjih Karavank najdete na zavihkih spremljanje vremena/weather monitoring in opozorila/warnings. Izredna opozorila pristojne države službe ARSO lahko sproti spremljate na njihovi spletni strani.

 

Na spletnem naslov ARSO lahko ogledate tudi podrobnejši potek in napoved vremena v naslednjih dneh.

 

Ekipa sodelavcev projekta NH-WF

Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU

 

Foto: Nejc Mrak, 12.1.2014

OBVESTILO UPORABNIKOM METEOROLOŠKIH PODATKOV IN LAVINSKEGA BILTENA ZA SREDNJE KARAVANKE O PREKINITVI DELOVANJA VREMENSKE POSTAJE V OKVIRU OPAZOVALNE MREŽE PROJEKTA NH-WF  NA STOLU

V prvih dneh januarja 2014 se je zaradi spleta neugodnih vremenskih in snežnih razmer zlomil nosilni kovinski drog, na katerega so pritrjene merilne naprave in solarni panel. Zato zainteresiranim uporabnikom do nadaljnjega ne bodo na voljo podatki z VP Stol, ki stoji blizu  planinske koče.
Obvestilo izkoriščamo za poziv očividcem, da nam posredujejo morebitno gradivo v kolikor so bili v zadnjem času na tem območju, še posebej fotografsko. To nam bo v pomoč pri čimprejšnji vzpostavitvi vnovičnega delovanja vremenske postaje, česar se bomo lotili takoj, ko bomo dobili nadomestni nosilni drog in nam bodo to dopuščale razmere na gori. Pošljete ga lahko na e-naslova nhwf.karavanke@gmail.com ali miha.pavsek@zrc-sazu.si.
Obenem obiskovalce Stola prosimo, da med tem časom ne premikajo občutljivih naprav, ki bi se lahko zaradi tega poškodovale. Hvala za razumevanje in z lepimi pozdravi!

Sodelavci projekta NH-WF na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU

——————————————————————————————————————————————————————————————————————————
ANNOUNCEMENT TO THE USERS OF METEOROLOGICAL DATA AND AVALANCHE BULLETIN FOR MIDDLE KARAVANKS ABOUT THE INACTIVITY OF THE WEATHER STATION  STOL/HOCHSTUHL

In the beginning of January 2014 the metal holder of meteorological devices was broken due to huge amounts of rime and strong wind. Meteorological data from this station are thus temporary not available.
Until then, the mountaineers are asked not to touch or move the sensible measurement devices, which may cause some damage. Thank you for your understanding and patience.

GIAM ZRC SAZU team, Ljubljana, 17.1.2014

 

48-urna vsota merjenih padavin / 48-hour amount of measured precipitation, 4.-6.1.2014

Analysis of the heavy precipitation event at the beginning of January 2014 made by ARSO – Slovenian Environment Agency (in Slovene). For precipitation maps, they used some meteorological data from NH-WF weather stations.

Direct link (report was issued on 9th of January 2014)

Pdf document

Many thanks to our colleagues at ARSO for allowing us to share this publication on NH-WF pages.
GIAM ZRC SAZU team, Ljubljana, 17.1.2014

 

 

© 2014 << NHWF - NEWS BLOG Suffusion theme by Sayontan Sinha