Da bodo snežni plazovi tudi v prihodnje le zanimiv naravni pojav

 

Mednarodni lavinski tečaj v okviru projekta »Naravne nesreče brez meja«

 

Konec minulega tedna, natančneje v soboto in nedeljo 1.–2. marca 2014 je potekal v  planinskem domu na Zelenici nad Ljubeljem lavinski tečaj. Organizatorji so nekaj manj kot 30 udeležencem posredovali teoretična in praktična znanja iz gibanja v odprti zasneženi pokrajini, predvsem pa, kako se izogniti snežnim plazovom. Del predavanj je bil namenjen tudi kurativi oziroma iskanju in reševanju zasutih ter pravilni oskrbi ponesrečenca, ki ga odkopljemo izpod plazovine. Tečaj je del čezmejnega projekta  »Naravne nesreče brez meja«, katerega vodilni partner je avstrijski Zvezni urad za meteorologijo in geodinamiko (ZAMG), v njem pa sodelujejo še  dva slovenska in en avstrijski partner. 

 

„Znanje lahko reši življenje,“ je poudaril Arno Studeregger, lavinski strokovnjak ZAMG-a,  „veliko lavinskih nesreč se zgodi zaradi tega, ker so obiskovalci vzpetega sveta  slabo obveščeni ter zaradi nepoznavanja terenskih značilnosti in vremenskih ter snežnih razmer. Na tovrstnih tečajih skušamo udeležencem pokazati, kakšna je ustrezna priprava na turo v snežnih razmerah, pa naj si bo to smučarska ali pa pohodniška.“ Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU ga je dopolnil: „V okviru projekta javno dostopni podatki z vremenskih postaj na območju Srednjih Karavank in redni lavinski bilten za to območje so odlično izhodišče in popotnica za nadgradnjo znanja in poznavanja  snežnih plazov. Za preprečevanje tovrstnih nesreč pa je bistvena preventiva, ki se začne ali nadaljuje ravno na takšnih tečajih in bi morala biti za vse obiskovalce gora vseživljenjska.“  

 

Skupni lavinski tečaj slovenskih in avstrijskih partnerjev

 

 

Lavinski tečaj se je odvijal na območju, kjer domujejo tudi številni snežni plazovi, ki pa so bili minuli, snežno‑megleni vikend večinoma nedejavni. Zato pa toliko bolj predavatelji - med njimi tako lavinski strokovnjaki projektnih partnerjev kot tudi člani DGRS Tržič in GRZ Slovenije - in udeleženci tečaja. Poleg klasičnih tem, kot sta iskanje zasutih s plazovno žolno in sondo, izdelava ter analiza prereza snežne odeje, so se udeleženci seznanili tudi z nekaterimi novostmi na področju lavinske preventive in zaščite. „Poskušali smo pokazati, kako iz vse večjega števila informacij in podatkov o vremenu, snegu in snežnih plazovih na spletu in v medijih izluščimo za našo turo najpomembnejše. Ukvarjali smo se tudi z možnostmi in omejitvami uporabe informacij, ki temeljijo na vse bolj številnih pametnih napravah z vgrajenim GPS-sistemom in nam omogočajo natančno lociranje v pokrajini,“ je nadaljeval lavinski strokovnjak z ZAMG-a.

 

Karavanke: toliko snega kot letos le na vsakega pol stoletja

Letošnjo zimo so Karavanke zasnežene kot že dolgo ne, pri domu na Zelenici je te dni več kot 2 metra snega.  Miha Pavšek: „Statistično gledano je tako veliko snega, v visokogorju ga je še okrog meter več, le na vsakih 50 let. Zato imamo občasno težave z merilnimi napravami na tamkajšnjih vremenskih postajah, ki delujejo v okviru projekta, saj so trenutno nekatere tudi več kot meter pod površino snežne odeje. Po drugi strani pa smo z novimi postajami pridobili veliko zanimivih podatkov, ki kažejo, da sta vreme in z njim podnebje v tej visokogorski pokrajini drugačna kot pa v sosednih Julijskih in Kamniško‑Savinjskih Alpah.“

 

 

Zasnežena gorska pokrajina je najprimernejša učilnica  

Udeleženci so uvodni sobotni predavanji nadgradili z obsežnim delom na terenu, kjer so spoznali rokovanje in uporabo - vsak svoje, seveda - plazovne žolne in iskanje s pomočjo sonde ter odkopavanje ob pomoči lopate, zadnjega sestavnega dela tako imenovanega lavinskega ali plazovnega trojčka oz. obvezne opreme v zasneženih gorah. Posebej zahtevno je branje zgodovine snežne odeje in njegovo nadaljevanje - preizkus stabilnosti posameznih plasti v njej oziroma verjetnosti za sprožitev snežnega plazu ali na kratko:  koliko, kdaj in kje lahko zdrsnejo snežne gmote oziroma kdaj je še čas, da obrnemo in preprečimo, da bi zdrsnili z njimi tudi mi. O napravah z vgrajenim GPS-sistemom že vemo nekaj, manj pa o tem, kaj od tega in kdaj uporabiti v zasneženi pokrajini ter kako zanesljivi so tovrstni podatki. Kljub ustrezni opremi in izkušnjam, lahko naredimo za svojo varnost pred snežnimi plazovi vedno še nekaj več, o čemer nas je na zadnjem večernem predavanju podučil prekaljeni lavinski praktik.

V nedeljskem jutru smo prisluhnili še predavanjema o vremenskih informacijah v času snežnih razmer ter o lavinskih biltenih kot sestavnemu orodju varstva pred snežnimi plazovi. Ob zaključku so nam člani DGRS Tržič pokazali še reševanje zasutega v plazu z lavinskim psom, predstavnik trgovine z gorniško opremo pa delovanje ABS – lavinske zračne blazine, ki je vse bolj priljubljena med »freeriderji« - ljubitelji smučanja po nedotaknjenem snegu izven urejenih prog.  Med udeleženci so bili tako začetniki zimskega gorništva kot tudi taki, ki so že imeli opravka s snežnimi plazovi. Ob koncu tečaja smo si bili vsi edini o uspešnosti tečaja ter o tem, da je tovrstno izobraževanje vseživljenjsko, zato ga velja ponoviti oziroma obnavljati tovrstna znanja. Letošnja zima bo v gorah še dolga, pa čeprav šele marec ali sušec postopoma postavlja vremenske okvire nazaj na svoje mesto.

 

          

 

Organizatorji se zahvaljujemo vsem sodelujočim, še posebej  članom DGRS Tržič in GRZ Slovenije ter prijaznim gostiteljem – PD Tržič, ki oskrbuje planinski dom na Zelenici ter omogoča uporabo učnih pripomočkov tamkajšnjega Gorniškega učnega centra.

 

V imenu ekipe sodelavcev projekta  NH-WF z GIAM ZRC SAZU:

Miha Pavšek

 

Galerija slik